Stanovanje
Astrid Kljun
V stanovanju nova kuhna,
Ti pa sama na balkonu stojiš
Gledaš ptice, širna nêba,
Gledaš ceste in vrvež ljudi
On ti polni oceane in ti
Se izgubljaš v njih
V stanovanju čista voda,
On jo zliva v veke,
polni s solzami
V stanovanju perzijske preproge,
V zobeh pa mrtvi jastogi
V stanovanju z obokom
Ti si sama,
Čeprav si med ljudmi
Bi mu rada dala svoj nasmeh,
Bi mu rada dala,
A ne moreš gledat ga ti več,
Bi mu rada ugajala
Bi mu rada dala svoj nasmeh?
A on skriva se
Za belimi srajcami
Njegovi frendi res so vsi žaljivi,
Zanj cvet,
Za njih pa le še ena izmed
V stanovanju perzijske preproge,
V zobeh pa mrtvi jastogi
V stanovanju z obokom
Ti si sama,
Čeprav si med ljudmi
